»S tem filmom se vračam nazaj v čas, ki ga več ni. Planšarstvo je pri nas skoraj že popolnoma izginilo, v severnomakedonskih gorah pa še vedno obstaja. Hkrati je to film o odraščanju mladih pastirjev, ki sanjajo o prihodnosti in ženskah.«

»Vse to sem predal Slobodanu in potem se v delo nisem več vtikal, on je režiser in pripoveduje zgodbo.«

»Film me je zelo presunil, sem se spomnila na svoja očeta in mamo, ki sta bila oba prekomorca. Oče je bil sicer v Bariju rojen in tam kot mlad, 17-letni fant prišel v ta kamp, kjer se je pripravljal za boj v Jugoslaviji«

»Dokumentarec je posvečen vsem, ki še zmeraj trpijo za posledicami vojne v Bosni.«

»Zazibali so me v lažen občutek varnosti, ampak njihovi opolzki nameni so postali očitni takoj, ko sem videla grobi rez filma.«

»To sem počel, da sem prišel do svojega odmerka.«

»Pred začetkom snemanja sem prebrala kar nekaj knjig. Brala sem tudi ponoči, saj je bil čas do odhoda zelo kratek. Iz dneva v dan me je ta zgodba povlekla, tako da sem komaj čakala, da nadaljujem«

»Znašel sem se v tej zapleteni, temačni zgodbi, ki sega onkraj umetniških prevar.«

»V Ameriki je vse večje. Imamo največje avtomobile, največje hiše, največja podjetja, največjo hrano in konec koncev: največje ljudi.«